Naslovi svetovnih prvakov

Do leta 1972 je model Fulvia Coupé 1600 HF z vzdevkom "Fanalone" dočakal konec svoje kariere, vendar je še vedno pomagal Sandru Munariju do pomembnih uspehov (na primer do zmage na rallyju v Monte Carlu) in prinesel Lancii zmago na FIA Cupu, kar je pozneje postalo svetovno prvenstvo v rallyju.

V modelu Stratos je imela Lancia v rokah zmagovalno karto, ki ji je prinesla tri zaporedne naslove svetovnih prvakov - leta 1974, 1975 in 1976. Zasnovan posebej za rallyje in samo s 500 izdelanimi modeli (zahtevana številka za uradno priznanje) je bil Stratos majhna limuzina z osrednje nameščenim motorjem, ki ga je zasnoval Bertone, in opremljena z motorjem Dino Ferrari V6.

Leta 1979 se je Lancia vrnila na dirkalne steze z modelom Lancia Beta Montecarlo Turbo. Dve leti zapored, leta 1980 in 1981, je Lancia osvojila konstruktorski naslov svetovnih prvakov v kategoriji vzdržljivosti. Leta 1983 si je Lancia še enkrat priborila zmago na svetovnem prvenstvu v rallyju z modelom Rally 037, ki je nastal skoraj kot posledica stave in izziv nadvladi nemških 4-pogonskih avtomobilov. Rally 037 je bil zadnji 2-pogonski avtomobil, ki je zmagal na svetovnem prvenstvu v rallyju.

Po izkušnji z ultra močno skupino avtomobilov v skupini B in odločitvijo, da omeji rallyje na avtomobile z manj kot 300 KM je Lancia odložila razvoj modela Delta S4 in se osredotočila na model Delta HF 4WD s stalnim pogonom na štiri kolesa. To je bilo leta 1987. Naslednjih 6 let so Delta HF 4WD in poznejši modeli Delta HF "Integrale", "Integrale 16v" in "Integrale 16v Evo" vladali na svetovni rally prvenstvih.

Seznam uspehov vključuje šest zaporednih konstruktorskih naslovov svetovnih prvakov, pet zmag voznikov na svetovnih prvenstvih, 46 nedvomnih zmag na 66 dirkah svetovnih prvenstev in številne druge uspehe na nacionalnih dirkah - niz uspehov, ki ga je težko ponoviti in ostaja nepremagljiv vse do danes.