Modela "3 R0" in Lince

Leta 1927 je bil lansiran projekt za popolnoma novo podvozje z izjemno sodobnimi značilnostmi, zasnovan za uporabo na avtobusih v mestnem in primestnem prometu: "Omicron".

"Omicron" je poganjal 6-valjni 7060 cm³ linijski motor z 91,5 KM, imel pa je tudi zgornje vijake, ki sta jih napredno krmilili dve pogonski gredi, zadnji most s samonosilno premo in znižano ravno platformo.

Ustvarjen v dveh izvedenkah (kratki in dolgi) je bil "Omicron" izjemen uspeh. Veliko vozil, ki jih je prevzelo transportno podjetje iz Rima, je na vsesplošno veselje podjetja in strank še naprej delovalo, nekatera pa so celo zbrala ogromno število prevoženih kilometrov: več kot dva milijona. Zanimivo je, da je različica spalnega voza "Omicron" celo služila na poti skozi saharsko puščavo med Alžirijo in Francoskih Sudanom.

Lancia je nadaljevala s proizvodnjo dizelskega motorja za ta model, 5-valjnim motorjem 7000 cm³ s 93 KM, s katerim je želela ponuditi alternativo ogromnemu bencinskemu motorju, ki je bil kljub elastičnosti in moči modela "Omicron" zelo negospodaren.

V 30-ih je Lancia iz nemškega podjetja Junkers pridobila dovoljenje za proizvodnjo še enega dizelskega motorja, dvotaktnega, dvovaljnega in z dvema nasproti nameščenima batoma na enem valju, ki je bil vgrajen v novi kamion ‘Ro’. Temu modelu, od katerega so bile izdelane štiri različice (dve za civilno uporabo in dve za vojaško uporabo), se je leta 1935 pridružil model "Ro-Ro", leta 1938 pa "3 R0" s 5-valjnim dizelskim motorjem.

Lanciia je nadaljevala s proizvodnjo kamionov z modelom Esatau in jo zaključila leta 1969 z modelom Esagamma.