Od 1990 do danes

Leto 1990 je zaznamoval model Lancia Dedra HF Turbo, opremljen s sistemom "viscodrive" (zapora diferenciala) in turbopolnilnikom s hladilnikom polnilnega zraka ter sistemom "boost drive".

Leta 1994 je Lancia k prevzela novo družino modularnih motorjev s 5 valji, nameščenimi v ravni liniji (dve bencinski in dve turbodizel enoti), znanimi predvsem po kakovostni prožnosti in tihemu delovanju.

Lancia Y, lansirana leta 1995, je bil prvi produkcijski avtomobil na svetu, ki je dopolnjeval svoj običajen razpon barv (12) s Kaleidos kot možnostjo: sto različnih nians, ki so zadovoljile okuse vseh kupcev, njihovo realizacijo pa je omogočila industrijska odličnost tovarne Melfi.

Lancia k SW (1996) je imela kot del serijske opreme vgrajen pnevmatski sistem za samodejno izravnavanje, ki je bil prvič kombiniran z vzmetenjem tipa McPherson.

Med zadnjimi modeli bi lahko izpostavili model Thesis (2002), ki je nedvomno avtomobil z najbolj izrazitimi inovativnimi rešitvami, kot so sistem "brez ključa", fotovoltaično strešno okno, električna ročna zavora, udobni električni sedeži s prezračevanjem in masažnim sistemom, prilagodljiv regulator hitrosti in vzmetenje z elektronskim protihrupnim nadzorovanjem (Sky hook). Leta 2004 je bil predstavljen robotiziran sekvenčni ročni menjalnik D.F.N. (Dolce Far Niente), ki je na voljo na obeh modelih - Ypsilon in Musa.

Seznam bi se lahko nadaljeval v nedogled s številnimi drugimi primeri, vendar je to poglavje o tehnoloških inovacijah dovolj za predstavitev sposobnosti razvijanja inovativnih rešitev, ki so bila značilna za Lanciin pristop skozi skoraj stoletje dolgo zgodovino. Sposobnost, ki ne izvira iz dobrega okusa za napredno tehnologijo, ki je sama po sebi cilj, ampak iz želje ponuditi strankam udobnejšo vožnjo, stalne izboljšave pri legi na cesti in aktivni varnosti ter zmogljivost, ki je vedno boljša in boljša.