Razvoj motorjev

Pravi uspeh Lanciinih vojaških vozil je prišel v 30-ih letih, zahvaljujoč razvoju dizelskega motorja. Dvotaktni motor tega tipa z dvema valjema je bil vgrajen na kamion "Ro", ki je bil za vojsko izdelan v dveh izvedenkah - razlikovali sta se glede na medosno razdaljo in prostornino.

Eden od teh kamionov je lahko prevažal tovor teže 5400 kg, natanko toliko kot model "Ro MB", namenjen izključno vojski in zasnovan za vojaške operacije v Etiopiji ter opremljen s 4-valjnim motorjem tipa Otto. S približno 600 izdelanimi modeli je bil "Ro" zvest spremljevalec italijanskih čet, vse dokler se ni proizvodnja leta 1936 ustavila.

Tehnični razvoj in izkoristek dizelskih motorjev pa sta se v tem času precej izboljšala. Izboljšale so se črpalke in vbrizgalne šobe, zgorevalne komore so dobile racionalnejšo obliko, začeli so se izvajati tudi prvi poizkusi na vžigalih predkomorah.

Tako je Lancia prekinila proizvodnjo dvotaktnega motorja v prid preprostejši štiritaktni enoti. To je vodilo v nastanek "3 Ro", novega vozila, ki ga je poganjal originalen 5-valjni motor 6875 cm³ s 93 KM in valji v ravni liniji. Dve izvedenki tega kamiona sta bili izdelani za vojsko - MNSP in MNP - obe z 8-stopenjskim menjalnikom in zadnjo premo s samonosilnimi polosmi.